Ddr. Ana Vovk: Živa zemlja - Zdrava prihodnost

Ddr. Ana Vovk bo v predavanju predstavila vsebino svoje najnovejše knjige Živa zemlja - Zdrava prihodnost, ki je izšla pri Založbi Kmečki glas.

Rodovitna zemlja je bila vedno osnova za preživetje, vendar zaradi spremenjenih zunanjih dejavnikov, kot so kakovost vode, zraka in degradacija okolja, rodovitnost zemlje ni več samoumevna. Zemlja je živi organizem, ki podpira rast rastlin, filtracijo vode, kroženje hranil in življenje na planetu. Danes bolj kot kadarkoli prej potrebujemo zavedanje o njeni vrednosti, saj izguba rodovitne zemlje predstavlja enega najresnejših okoljskih izzivov sodobnega sveta.

Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Univerzi v Mariboru. Doktorirala je iz fizične geografije in varstva okolja, a njeno delo sega daleč preko akademskih okvirov. Je ustvarjalka Učnega poligona za samooskrbo Dole, inovativnega projekta, ki raziskuje in prikazuje naravi prijazne prakse kmetijstva – projekt, ki je prejel nacionalno nagrado kot en najboljših učnih poti v Sloveniji. Svoje delo osredotoča na naravi prijazno kmetijstvo, ohranjanje rodovitnosti zemlje in skrb za njeno živost, ki je temelj trajnostnega kmetijstva in zdravih ekosistemov. 

Njena strast do okoljske vzgoje in trajnostnih praks je letos dosegla globalni odmev, ko je v Indiji prejela svetovno nagrado za okoljsko izobraževanje.

Naslov predavanja So Slovani že Prleki ali "kakši Prleki to zej"? je kritično usmerjen v posplošene vire (predvsem na socialnih omrežjih), ki pojem Prlekije postavljajo v 16. stoletje oziroma v 19. stoletje, hkrati pa je izbran in zapisan z zavedanjem, da je vprašanje identitete pomembna čustveno-intimna drža nosilcev družbenih vlog. Ob njem se Jelki Pšajd, etnologinji in muzejski svetnici iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, poraja vprašanje, v kolikšni meri je Prlekija (izumljen) pojem za lokalno identiteto; zanimajo pa jo tudi poskusi 'geografskega pomikanja' Prlekije v Gornjo Radgono in Apače, ter na prebivalce Razkrižja, kjer situacija (nacionalne, lokalne) identitete zaradi zgodovinskih dogodkov ni preprosta in enoznačna. Iz dosegljivih pisnih virov od 19. stoletja dalje je iskala poimenovanja za ta del Slovenskih goric in nastanek ter uveljavitev pojma Prlekija. 
 

Predstavila bo tudi elemente prleške identitete in njene številne oblike pojavnosti v 21. stoletju. Vse s poudarkom na ljutomerskem delu Prlekije, ki ga pozna bolj kot ormoški del.