Michal Bobrowski: Sovjetsko-jugoslovanske filmske koprodukcije kot instrument kulturne diplomacije

Kompleksni politični odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo po drugi svetovni vojni so se izrazili tudi skozi filmsko sodelovanje. Skozi širše intertekstualno ozadje bomo obravnavali filma V gorah Jugoslavije (1946) in Aleksa Dundić (1958).Filma odražata napetosti in preobrate v odnosih med državama od povojnega obdobja do poststalinistične otoplitve. V gorah Jugoslavije (1946), sovjetski film, posnet v Jugoslaviji, si partizansko pripoved prisvoji skozi stalinistično ideološko optiko in jo uokviri kot podaljšek sovjetskega osvobodilnega diskurza.
Zgodba o njegovi produkciji, distribuciji in recepciji uteleša asimetrično dinamiko kulturne moči pred razkolom leta 1948. Desetletje pozneje, v obdobju Nikite Hruščova, sta državi koprodukcijsko posneli film, ki naj bi simboliziral nov začetek kulturnega in političnega sodelovanja.
Aleksa Dundić (1958), film, ki izpolnjuje označevalce, značilne za podžanr „rdeči vestern“, predstavlja močno mitologizirano zgodbo naslovnega junaka, ki se je kot Srb boril na ukrajinski fronti boljševiške revolucije in je spadal med ikonične idole sovjetske revolucionarne umetnosti.