Salon ranine: od avtohtone sorte do prepoznavne vinske zgodbe Štajerske

Gornja Radgona je 24. avgusta gostila Salon ranine, ki je avtohtono štajersko sorto ranina predstavil skozi vinogradniško dediščino, strokovno razpravo, degustacijo, kulinariko in turistična doživetja. Pomemben del dogodka je bil namenjen tudi vprašanju, kako lahko ranina ter druge posebnosti vinorodne Štajerske prispevajo k večji prepoznavnosti območja kot vinske destinacije.

Dogajanje se je začelo s pohodom Po sledeh ranine, na katerem so udeleženci na približno 10,5 kilometra dolgi poti spoznavali vinograde, zgodovino vinogradništva in zgodbe, povezane z ranino. Pot jih je med drugim vodila do Vinogradništva Kolarič, vinogradniških leg na Policah ter posestva Hudrga, kjer se nahaja najstarejši nasad ranine.

Pohod je tako že v praksi pokazal eno od priložnosti območja – povezovanje vina, vinogradniške krajine, lokalnih ponudnikov, kulinarike in zgodb v celovito turistično doživetje.

Ranina kot posebnost in priložnost

Popoldanski del Salona ranine je zaznamovala Vinska akademija, namenjena strokovnemu pogledu na ranino in vprašanju, kako lahko ta postane eden od prepoznavnih elementov vinorodnega podokoliša Radgona–Kapela.

V strokovni degustaciji so sodelovali Tadeja Vodovnik Plevnik in Simona Hauptman iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, prof. dr. Tatjana Košmerl z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Klavdija Topolovec Špur, enologinja Radgonskih goric, Alojz Cedula iz Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije ter Amadeja Tacer, sommelierka III. stopnje iz Radgonskih goric.

Skozi različne vinske vzorce so predstavili širino sorte – od grozdja in sodobnejših pristopov do vin različnih vinarjev, penin in arhivskih vin. Posebno mesto je pripadlo Ranini jagodni izbor letnik 1990, letošnjemu šampionu.

Razprava je pokazala tudi enega ključnih izzivov: ranina je zunaj Štajerske še vedno relativno slabo poznana, prav njena avtohtonost in povezanost s prostorom pa predstavljata priložnost za njeno prihodnje pozicioniranje.

Dotaknili so se tudi sprememb v vinogradništvu. Klavdija Topolovec Špur je opozorila na vse zgodnejše trgatve – če so ob začetku njene strokovne poti trgali še v začetku oktobra, se je trgatev skozi leta pomaknila v september, letos pa so jo začeli že sredi avgusta.

Od odličnega vina do prepoznavne vinske destinacije

Del Vinske akademije je bil namenjen tudi destinacijskemu managementu, trženju in razvoju vinskih doživetij, o čemer sta spregovorila Andrej Vršič, svetovalec za razvoj turizma in destinacijskih produktov, ter Tomaž Eisenhut iz Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.

Slednji je predstavil zgodbo povezovanja Destinacije Štajerska, ki je v zadnjih letih povezala občine, destinacije, turistične organizacije in vinarje ter začela graditi skupno turistično znamko Štajerska.

Pri tem je bilo poudarjeno, da ima Štajerska številne posebnosti, na katerih lahko gradi mednarodno prepoznavno vinsko zgodbo: Najstarejšo trto na svetu v Mariboru, prvo peničarsko hišo v Sloveniji z neprekinjeno tradicijo od leta 1852 v Gornji Radgoni, srce med vinogradi v Svečini, Jeruzalemske terase, Slovenske gorice, strme vinograde Haloz, klopotec ter številne male in velike vinarje.

Imamo izjemne posamezne zgodbe. Naša priložnost je, da jih povežemo in jih svetu predstavljamo kot skupno zgodbo Štajerske.

Kot potrditev, da gre razvoj v pravo smer, je bila izpostavljena tudi letošnja mednarodna prepoznavnost s tretjim mestom Štajerske v okviru European Best Destinations. Ob tem je bilo poudarjeno, da je gradnja destinacijske znamke dolgoročen proces – sosednja avstrijska Štajerska svojo znamko Steiermark sistematično razvija že 54 let.

Povezovanje odpira vrata

V razpravi z udeleženci so se odprla zelo konkretna vprašanja – od tega, kako štajerska vina učinkoviteje umestiti na vinske karte drugod po Sloveniji, do vprašanja skupnega nastopa in promocije.

Prav povezovanje je bilo eno osrednjih sporočil dogodka. Skupna destinacija omogoča vključevanje ponudnikov v širše promocijske aktivnosti, sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo, nastope na sejmih, študijske ture, digitalno promocijo ter mednarodne projekte.

Andrej Vršič je poudaril, da današnji gost vinskih destinacij ne išče zgolj vina, temveč predvsem doživetje. Mednarodna priznanja potrjujejo kakovost vin, naslednji korak pa mora biti njihovo povezovanje z avtentičnimi doživetji prostora in usklajena promocija.

Ranina kot del zgodbe Štajerske

Salon ranine se je zaključil z večernim programom, ki je ponovno povezal vino, kulinariko in kulturo. Ranine so predstavili Radgonske gorice, Vinogradništvo Kolarič, Steyer vina, Vina Tempus, Vinarstvo Fleisinger, Vinarstvo Ploj in Anina klet, vinsko-kulinarično dogajanje pa sta dopolnila kabaret Jureta Ivanušiča ter glasbeni program skupine BandAna.

Dogodek je pokazal, kako lahko avtohtona vinska sorta preraste okvir samega vina in postane zgodba prostora – poveže vinogradnike, vinarje, kulinariko, krajino, kulturo in turizem.

Prav takšne zgodbe predstavljajo priložnost za nadaljnji razvoj Radgonsko-Kapelskih goric in celotne vinorodne Štajerske kot povezane vinske destinacije.