Grad Velika Nedelja

Le nekaj korakov od župnijske cerkve v Veliki Nedelji stoji mogočen grad, ki s svojo več kot osemstoletno zgodovino še danes navdušuje obiskovalce. Njegovi začetki segajo v čas okoli leta 1200, ko je Friderik Ptujski, ministerial salzburške nadškofije, z Nemškim viteškim redom prevzel oblast nad tem območjem. Prvič se grad pisno omenja leta 1273, a njegovo najstarejše jedro je še starejšega izvora. Ohranjeno je v jugozahodnem delu današnje stavbe in priča o srednjeveški funkciji gradu.

V 16. stoletju, ob naraščajoči nevarnosti turških vpadov, so grad temeljito utrdili. Zgradili so obrambni jarek, nov pas obzidja ter več valjastih stolpov, ki še danes zaznamujejo njegovo podobo. Na severozahodnem vogalu so uredili glavni vhod in do njega speljali lesen most z dvižnim mehanizmom. Istočasno so prenovili tudi severni in južni trakt okoli dvorišča.

Novo poglavje v razvoju gradu se je začelo med letoma 1612 in 1619, ko je grad temeljito prenovil komtur Markvard baron von Egkh-Hungersbach. Zgradili so zahodni podaljšek severnega trakta, kamor so ponovno vzidali heraldično ploščo z napisom in letnico 1612 – delo italijanskega renesančnega kiparja Philiberta Pacobella. Glavni portal v stolpu je bil prenovljen, dopolnjen z utorom za dvižni most in letnico 1619 na sklepnem kamnu.

Okoli leta 1675, sočasno z obnovo župnijske cerkve, je bil dozidan tudi vzhodni trakt z arkadno lopo v pritličju. Obnovljen je bil grajski vodnjak, ki je dobil novo kamnito krono z razkošnim kovanim nastavkom.

Svoj baročni sijaj je grad dobil v letih med 1723 in 1730, ko so odstranili višje obrambne nadzidke in poenotili višine vseh traktov. Dvoriščne arkade so bile preoblikovane, stavba je dobila nova okna in vrata, vzhodni trakt pa je bil poudarjen s trikotnim čelom. V notranjosti severnega trakta so zgradili reprezentančno stopnišče z balustradno ograjo.

Posebna pozornost je bila namenjena grajski kapeli, ki ima korenine v poznoromanski dobi. Kapela je bila popolnoma prenovljena – dobila je novo galerijo, štukiran strop in pilastre, ki razgibajo stene. Prostore drugega nadstropja so obogatili s štukiranimi okvirji, lesenimi podi in pečmi, kar je gradu dalo podobo razkošne baročne rezidence.